Na svoji poti spoznavanja in učenja masažnih tehnik, sem bila vedno znova očarana in pravzaprav presenečena, kako drugače doživljam občutek učenja in prejemanja masažnih tehnik na oddaljenih krajih sveta. Seveda so se masažne tehnike med seboj razlikovale, pa vendar sem pri vseh dobila globlje razumevanje in predvsem drugačen pogled na to, kaj pravzaprav pomeni dajati in prejemati masažo.
Močan vtis globoke predanosti učiteljev masaž in njihove duhovne povezanosti, sem doživela zelo močno na Tajskem in Indiji. Ves čas potovanj sem opazila številna svetišča in ljudi, ki so darovali bogovom (hrano, kadila, denar, cvetove…), gre za običaje in tradicije, ki so mnogokrat povezani z verovanji in prepričanji (budizem, hinduizem).
Na Tajskem smo pred učenjem masaže ali pred izvajanjem (za zahvalo, zdravje in dobro počutje) reciklirali molitev očetu tajske masaže, (Jivaka Kumar Bhaccha), ki je bil med drugimi tudi indijski budov zdravnik.
V Indiji pa smo se pred pričetkom zahvalili Dhanvantariju (bogu in zavezniku ajurvede), ki predstavlja utelešenje boga Višnu (eden od treh najvišjih bogov v hinduizmu). Dhanvantari je bil prvi kirurg in zdravnik na svetu, božja inkarnacija predstavlja podobo s 4-imi rokami (v katerih so posoda z zelišči, školjka, čakra in penjenje oceana mleka). Z Dhanvantarijevo pomočjo so temelje današnje ajurvede postavili guruji (Charaka, Sushruta in Vagbhata).
Tudi na drugem koncu sveta, v Peruju se masažni ritual Inkov prične z zvokom školjke pututuja, andskim pihalom, s katerim se prikliče Apuja, v inkovski mitologiji mogočnega gorskega duha.
Velika čast in privilegij je pridobiti znanje, ki je staro tisoče let in se predaja iz roda v rod. Predvsem pa, da lahko s tem znanjem pripomoremo k boljšemu počutju mnogih. Najmanj kar lahko pri tem naredimo je, da se pred tem globoko zahvalimo in povežemo z nekaj večjim od nas samih.
“… v naslednjih letih se bo hočeš nočeš tudi zahodni človek spet obrnil k duhu in spoznal, da je duša tista kar povezuje človekovo telo, um in duha v celoto, ki lahko zavestno diha in je hkrati tudi dihana s strani nečesa večjega, nečesa onkraj.”
Dr. Milan Hosta
